Skoči na vsebino

SPLOŠNO O ALPSKI KONVENCIJI

Alpska konvencija - o dokumentu 

 

Alpska konvencija je mednarodni pravni instrument za trajnostni razvoj v alpskem prostoru. Predstavlja načelno obvezo za podporo politiki zaščite in povečanju sodelovanja na dvanajstih prednostnih področjih: prebivalstvo in kultura, prostorsko načrtovanje, ohranjanje čistega zraka, varstvo tal, vodno gospodarstvo, varstvo narave in urejanje krajine, hribovsko kmetijstvo, gorski gozd, turizem in prosti čas, promet, energija ter gospodarjenje z odpadki. Poleg tega pomeni tudi zavezo za tesnejše sodelovanje na znanstvenem, ekonomskem in tehničnem področju, ter zavezo k skupni politiki na področju raziskovanja in opazovanja.

 

Pogodbenice Alpske konvencije so alpske države (Avstrija, Francija, Italija, Liechtenstein, Monako, Nemčija, Slovenija in Švica) in Evropska skupnost. Nosilec Alpske konvencije v Sloveniji je Ministrstvo za okolje in prostor.

 

S podpisom konvencije so alpske države pristopile k oblikovanju skupne čezmejne politike z enotnim konceptom trajnostnega razvoja gorskega in sosednjih območij.  Alpska konvencija se kot prožen instrument umešča med nacionalne države in Evropsko unijo. Še danes ostaja vzorčni primer neke gorske regije, ki je svoj razvoj „postavila” v okvir tako kompleksne pogodbe.

 

Pogodba je sestavljena iz okvirne konvencije in osmih izvedbenih protokolov. Okvirna konvencija določa osnovna načela vseh dejavnosti Alpske konvencije in vsebuje splošne ukrepe za uveljavljanje trajnostnega razvoja na območju Alp. Izvedbeni protokoli vsebujejo podrobnejše predpise za posamezna vsebinska področja. Okvirna konvencija je z ratifikacijo v Državnem zboru Republike Slovenije postala del slovenskega pravnega reda (zakon) leta 1995. Slovenija je leta 2003 postala četrta alpska država, ki je uzakonila tudi osem izvedbenih protokolov.

Alpski ministri skupno politiko razvoja Alp oblikujejo in vodijo tudi s sprejemanjem pravno nezavezujočih, a razvojno in strateško pomembnih dokumentov, kot so deklaracije, akcijski načrti, večletni programi dela in podobno (več...).

 

 

Struktura

 

 

Podrobno o organih odločanja in izvajanja Alpske konvencije

 

Države pogodbenice so odgovorne za izvajanje Alpske konvencije, kot to določajo okvirna konvencija, izvedbeni protokoli in drugi sprejeti dokumenti. Poleg pogodbenic imajo pomembno vlogo pri načrtovanju politik in izvajanju ukrepov tudi institucije in združenja s statusom opazovalca.
 
Slovenski predstavniki vključeni v institucije in organizacije s statusom opazovalcev pri Alpski konvenciji so:

Kratka predstavitev Alpske konvencije – dokument

 

 

Kontakt

 

 

Sedež v Innsbrucku:Enota v Bolzanu/Boznu:
Herzog-Friedrich-Straße 15
6020 Innsbruck
Austria
Tel.: 0043-512-588589-0
Fax: 0043-512-588589-20
Email: info(at)alpconv.org
www.alpconv.org
Viale Druso / Drususallee 1
39100 Bolzano / Bozen
Italia
Tel.: 0039 0471 055357
Fax:  0039 0471 055359
Email: info(at)alpconv.org
www.alpconv.org