Skoči na vsebino

ALPSKA KONVENCIJA V SLOVENIJI

Slovenske Alpe predstavljajo pomemben življenjski prostor za preko 365.000 ljudi, ki v njem prebivajo, kakor tudi za ostale prebivalce Slovenije, ki tam iščejo zaposlitev, predvsem pa priložnost za oddih, sprostitev in rekreacijo. S svojimi naravnimi danostmi so Alpe glavni vodni vir, hkrati pa nudijo priložnosti za razvoj gospodarskih panog, kot so turizem, kmetijstvo, gozdarstvo in lesna industrija ter energetika.

 

Območje Alpske konvencije v Sloveniji

 

Območje Alpske konvencije zavzema 33,4 % slovenskega ozemlja. Vanj je vključenih 62 slovenskih občin, nekatere v celoti, nekatere le z deli naselij. 

  

S podpisom Alpske konvencije leta 1992 se je Slovenija zavezala, da bo v sodelovanju z ostalimi alpskimi državami zagotavljala varstvo in trajnostno – sonaravni razvoj alpskega prostora, hkrati pa bo zaščitila gospodarske in kulturne interese tamkaj živečih prebivalcev.

 

Leta 1995 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu Alp – Alpske konvencije. Leta 2003 je v Državnem zboru sledila tudi ratifikacija osmih izvedbenih protokolov, ki natančneje opredeljujejo ukrepa za vsebinska področja urejanja prostora in trajnostnega razvoja, varstva tal, varstva narave in urejanja krajine, hribovskega kmetijstva, gorskega gozda, turizma, energije ter prometa.

 

Nosilec Alpske konvencije v Sloveniji

 

Nosilec Alpske konvencije v Sloveniji je Ministrstvo za okolje in prostor, izvajanje konvencije in protokolov pa je naloga vseh vladnih institucij, lokalnih skupnosti nevladnih organizacij, raziskovalnih, strokovnih in drugih organizacij, kakor tudi posameznikov.

 

Ministrstvo za okolje in prostor si skupaj s partnerji prizadeva približati Alpsko konvencijo prebivalcem alpskega prostora, jo predstaviti kot razvojno priložnost in ne kot omejitev. Alpsko konvencijo v Sloveniji želimo preusmeriti s sestankov na teren. Spodbuditi želimo sodelovanje, dialog, projekte s katerimi se bodo zapisane besede udejanjale v konkretnih aktivnostih. Organizirali bomo posvete na lokalni in regionalni ravni, seznanjali otroke in mladino s pomenom Alp, spodbujali športno – rekreativne dejavnosti, kulturne dogodke… Vabimo vas, da skupaj in posamezno prispevamo k skladnemu razvoju slovenskih Alp in z njimi povezanih sosednjih območij.


Medresorska koordinacijska skupina

 
Za izvajanje Alpske konvencije v Sloveniji je bila na ravni Vlade Republike Slovenije ustanovljena Medresorska koordinacijska skupina (MKS). Skupino sestavljajo resorna ministrstva povezana z izvajanjem Alpske konvencije, predstavniki regionalne in lokalne ravni ter predstavniki nevladnih organizacij, koordinira pa jo Ministrstvo za okolje in prostor. Njena naloga je koordiniranje aktivnosti za udejanjanje Alpske konvencije in njenih izvedbenih protokolov v Sloveniji ter skrb za izpolnjevanje obveznosti Slovenije, za katere je kot pogodbenica zavezana na mednarodni ravni.

 

Sodelujoči partnerji

 

- alpske občine

 

- javni zavodi

 
- nevladne organizacije

 

 

Slovenski predstavniki vključeni v institucije in organizacije s statusom opazovalcev pri Alpski konvenciji so:

 

Poročila o udejanjanju Alpske konvencije in njenih protokolov v Sloveniji

 
V skladu s pravili konvencije in ministrskimi sklepi, pogodbenice periodično pripravljajo nacionalna poročila o izvajanju Alpske konvencije in njenih izvedbenih protokolov.

  • 1. poročilo o izvajanju Alpske konvencije za Odbor za preverjanje (2005)
  • 2. poročilo o izvajanju Alpske konvencije za Odbor za preverjanje (2009)
  • Sintezno poročilo o izvajanju Alpske konvencije (2009)
  • Poročilo o izvajanju Deklaracije »Prebivalstvo in kultura« (v pripravi)

Slovenska poročila so dostopna pri kontaktni točki za Alpsko konvencijo na Ministrstvu za okolje in prostor (majda.lovrencic(at)gov.si)

 

Publikacije - izvajanje AK v Sloveniji

 

 
Alpska konvencija na lokalni ravni

 
Slovenija se zavzema za aktivnejše izvajanje Alpske konvencije na celotnem slovenskem ozemlju. V času predsedovanja Alpski konvenciji je Ministrstvo za okolje in prostor v letih 2010 in 2011 intenzivneje podpiralo aktivnosti, ki sledijo načelom Alpske konvencije in njenih protokolov. Skupaj s partnerji bomo organizirali posvete na lokalni in regionalni ravni, seznanjali otroke in mladino s pomenom Alp, spodbujali športno – rekreativne dejavnosti, kulturne dogodke…

 

 

Alpska konvencija na lokalni ravni - Primeri dobrih praks v Sloveniji 
 
V letu, ko je Slovenija predsedovala Alpski konvenciji (2009-2011), se je Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije odločilo zbrati primere dobre prakse uresničevanja Alpske konvencije v Sloveniji. To nalogo je prevzela CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp,  ki ima že dolgoletne izkušnje delovanja na lokalni ravni in je dosegla na svojem področju delovanja prepoznavnost., Teme, ki jih pokriva Alpska konvencija so namreč tudi glavne teme njenega delovanja.,. Zbrani projekti prikazujejo zelo različne zgodbe od uresničevanja trajnostnega razvoja ter skrbi za dvig ozaveščanja o vrednotah prostora, do infrastrukturnih projektov, ki nudijo več opremljenosti. Nekateri so usmerjeni v integracijo področij, vsebin in lokalnega prebivalstva z namenom dviga turistične vrednosti območij, drugi v dvig prepoznavnosti podeželja, dvig lokalne identitete ter samozavesti. Med vsemi zbranimi projekti je bilo izbranih 17 primerov dobrih praks, ki so predstavljeni v posebni brošuri.