Skoči na vsebino

POSVET OB OTVORITVI ZELENEGA TEDNA: PRILOŽNOSTI TRAJNOSTNE GRADNJE PRI PRENOVI STAVB

 

Ob otvoritvi Zelenega tedna 2016 je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) organiziralo posvet  »Priložnosti trajnostne gradnje pri prenovi stavb«. Znano je, da ima gradbeni sektor izjemen potencial za uspešen gospodarski in socialni razvoj države, ki v razvitih državah prinaša 6 do 8 % bruto nacionalnega proizvoda in je v osnovi večinoma vezan na domači trg. Vlada RS je konec oktobra lani, na pobudo MOP, sprejela Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo, kjer kot eno izmed prednostnih področij uvršča tudi trajnostno gradnjo. Trajnostna gradnja predstavlja velik delež pri prehodu v zeleno gospodarstvo, saj vključuje vse od načrtovanja do gradnje, vključno z uporabo virov in materialov, razvojem izdelkov in storitev in tudi delovnih mest. 

 

Slovenija za trajnostni urbani razvoj v finančni perspektivi 2014–2020 namenja 117 milijonov evrov, s poudarkom ravno na ukrepih celovite urbane prenove. Prenova je nujno potrebna, saj je bilo kar 70 % skupnih površin stanovanjskih stavb in 60 % skupnih površin ne stanovanjskih stavb zgrajenih pred letom 1985. Slovenija si je za spodbudo energetske prenove stavb zastavila dolgoročne cilje do leta 2030, v okviru katerih bo namenjenih 6,7 MLR EUR evrov v obdobju do leta 2030, oziroma med 350 in 450 MIO EUR naložb letno. Da bi bile te naložbe porabljene tudi dolgoročno učinkovito, je iz okoljskega, ekonomskega ter družbenega vidika nujno, da se prenove izvajajo res celovito in trajnostno.

 

Posvet je poudaril pomen celovitega in trajnostnega pristopa k prenovam, s katerimi se lahko dosega zaveze tako na področju zmanjševanja toplogrednih plinov, energetske učinkovitosti in učinkovitosti rabe virov, ob tem pa dviga kakovost bivalnega in grajenega prostora ter spodbuja razvoj novih trajnostnih gradbenih proizvodov in rešitev. Prav tako lahko celovita prenova pripomore k spodbujanju nacionalnega krožnega gospodarstva, ki je ena izmed prednostnih nalog MOP in Vlade RS.
 
Stavbe imajo v naših življenjih pomembno vlogo, saj v njih preživimo od 80 do 90 % našega časa. Številni udeleženci posveta so zato kot ključno sporočilo posveta izpostavili, da je v ospredje ponovno potrebno postaviti človeka in njegovo potrebo po zdravem, varnem in udobnem bivalnem okolju. Predstavljeni so bili številni vidiki; od pomena materiala in vgrajene energije v njih, potresne in požarne varnosti stavb, funkcionalnosti prostorov in bivalnega ugodja, izobraževanja izvajalcev do ustreznih meritev energetske učinkovitosti in kvalitete zraka. Kot pomemben vidik pa je bilo izpostavljeno tudi učinkovito upravljanje in povezovanje tehnologij. Udeleženci so se strinjali, da je na strani stroke zavedanja in vedenja o trajnostni gradnji ter pomen celovite prenove veliko, nujno pa je širše ozaveščanje in širjenje znanja pri uporabnikih.

 

Vabilo

 

Predstavitve na posvetu:

  1. Mag. Sabina Jordan univ. dipl. inž arh. iz Zavoda za gradbeništvo: Celovit pristop k prenovi stavb s stališča njegovega življenjskega cikla,  je predstavila tematiko celostnega pristopa prenove stavb s stališča njihovega življenjskega cikla. V predstavitvi je poudarila pomen evalvacije objektov po osnovnih zahtevah za gradbene objekte, uporabo trajnostnih gradbenih proizvodov in LCA analize stavbe.
  2. Ga. Neža Močnik  univ. dipl. inž arh. iz podjetja Velux: Bivalno ugodje in energijska učinkovitost - koncept prenove RenovActive iz Bruslja,  je predstavila pomen bivalnega ugodja, ki je bistveno gonilo prenove stavb, ki naj ji sledi tudi energijska učinkovitost. Predstavila je definicijo bivalnega ugodja. Izsledki mednarodnih raziskav potrjujejo velik vpliv stavb na zdravje, počutje in učinkovitost. Parametri bivalnega ugodja pa morajo biti v regulativi konkretneje opredeljeni.
  3. Izr. prof. Maruša Zorec, univ.dipl.inž.arh. iz podjetja Arrea d.o.o.: Prenova arhitekturne dediščine, se uspešno, celostno in izjemno subtilno loteva pomembnih prenov naše arhitekturne dediščine je v svoji predstavitvi poudarila močno vlogo stavb kot nosilcev narodne identitete in zgodovinskega spomina, zato je ohranjanje arhitekturne dediščine tako pomembno. Opozorila je na vrsto nestrokovnih primerov prenov in slabih realizacij, ki degradirajo prostor.
  4. G. Tomaž Krištof univ.dipl.inž arh iz Studia Krištof Arhitekti d.o.o.; Celovite prenove večstanovanjskih objektov, je predstavil primer inovativnega celostnega pristopa prenove stanovanjskih stavb, ki je smiselno utemeljen na izboljšanju bivalnega ugodja, povečanju stanovanjskih površin, energetski sanaciji objekta in vzdržnim finančnim modelom.
  5. Mag. Jože Renar univ.dipl.inž, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenih materialov pri GZS:  Izobraževanje in izvajalci, je predstavil situacijo v slovenskem gradbenem sektorju na osnovi primerjalnih študij z Avstrijo in poudaril pomen strokovnega dodatnega znanja in izobraževanja za vse akterje v procesu prenove in gradnje trajnostnih stavb.
  6. G. Ferdo Možič univ.dipl.oec direktor podjetja ACO d.o.o., Upravljanje z odpadnimi vodami, je predstavil celostne, kakovostne, inovativne in trajnostne rešitve namenjene zbiranju, odvodnjavanju in obdelavi padavinskih vod v visoko- in nizkogradnji.
  7. G. Igor Kulašič univ.dipl.el in mag.ekon., vodja divizije Tehnična oprema objektov iz podjetja Siemens, Najnovejši trendi v sistemskih rešitvah v stavbah, je predstavil najnovejše sistemske rešitve celostnega nadzora, upravljanja in varovanja stavb - sistemi morajo biti med seboj integrirani in povezani (tako varnostni sistemi kot sistemi za avtomatizacijo). Strošek investicije v nadzorni sistem in vezano opremo mora biti ovrednoten skozi celotno življenjsko dobo uporabe stavbe in učinkovitosti nadzornega sistema.
  8. Mag. Miha Mermal, direktor poslovne enote misija: Zeleno, iz podjetja BTC, Energetske prenove in njeni pozitivni učinki, je predstavil nadvse vznemirljive podatke in finančne prihranke, ki jih je podjetje doseglo ob celoviti prenovi in upravljanju poslovnih stavb, ko so nekdanja skladišča prenovili v sodobno mesto, ob tem pa skrb za okolje in človekovo počutje v njem postavili na prvo mesto. Njihova trajnostna odgovornost se kaže skozi vrsto pristopov, realizacij in finančnih učinkov.
  9. G. Primož Praper univ.dipl.inž gradb., Eutrip d.o.o.: Monitoring in energetsko upravljanje stavb, je predstavil način monitoringa porabe energije in bivalnega ugodja, ter možnosti prihrankov iz naslova energetskega upravljanja.
  10. Ga. Irena Hlede univ.dipl. inž. arh iz Slovenskega združenja za trajnostno gradnjo - GBC Slovenije, Prenovitvena revolucija = BUILD UPON, je v prispevku Prenovitvena Revolucija predstavila evropski projekt BUILT UPON in delovanje GBC Slovenija.
  11. Ga. Marija Fabčič, vodja Oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje na MOL, Cilj je dobro počutje otrok v vrtcih in šolah, se pri svojem delu vseskozi srečuje s prenovo stavb vrtcev in šol. Njihovo vodilo je dobro počutje otrok v vrtcih in šolah. S premišljeno prenovo obstoječega fonda so v zadnjih desetih letih izvedli tudi več celovitih obnov s posodobitvijo notranje organizacije, kar se je izkazalo za optimalen koncept z vidika zagotavljanja dobrega počutja otrok in zaposlenih.  Pretežen financer investicij je mestni proračun, ki je v primežu omejevanja financiranja lokalnih skupnosti močno omejen, žal pa so prav tako omejena evropska sredstva. Določeno težavo v vrtcih in šolah predstavljajo različni pogledi na uporabo novih materialov in tehnologij za kakovost zraka ob energetskih sanacijah.
  12. G. Tomislav Kokalj, direktor podjeta Erling d.o.o., Meritve zraka v vrtcih in šolah, je v času posveta izvedel praktično meritev kakovosti zraka v predavalnici in ob koncu posveta predstavilo rezultate meritev. ter predstavil prednosti in možnosti integracije senzorskih sistemov v stavbe ob prenovi.

 

V času posveta je bila med udeleženci izvedena anketa, ki je postavila štiri vprašanja:

  1. Kaj si predstavljate pod izrazom "trajnostna gradnja"?
  2. Kaj bi po vašem mnenju morala vsebovati celovita prenova stavb?
  3. Kaj lahko vi oz. vaše podjetje ali ustanova doprinesete k boljšim prenovam stavbnega fonda v Sloveniji?
  4. Katere merljive trajnostne kriterije bi morali po vašem menju uvesti pri celoviti prenovi stavb, zlasti javnih?

Rezultate si lahko pogledate na povezavi. V kolikor želite tudi sami podati odgovore na zastavljena vprašanja, lahko vaše mnenje posredujete na naslov tanja.mencin(at)mop.si s pripisom trajnsotna gradnja.