Skoči na vsebino

VIRI, UČINKI IN UKREPI

 

Uporaba virov EMS je sestavni del našega življenja, pri čemer prednjači uporaba nizkofrekvenčnih virov EMS, tj. električnih naprav, ki jih vsakodnevno uporabljamo v gospodinjstvu in prostem času. Najpogostejši visokofrekvenčni vir EMS predstavljata v neposredni človekovi bližini uporaba mobilnega telefona in mikrovalovne pečice. Obremenitve teh aparatov so občasne in kratkotrajne, zato ne vplivajo v večji meri na počutje in zdravje človeka. Nadalje so kot nizkofrekvenčni vir EMS v naši bližini običajno postavljeni nizko-, srednje- in visokonapetostni daljnovodi, kot visokofrekvenčni viri pa so to bazne postaje mobilne telefonije ter radijski in televizijski oddajniki. Ker se obremenitev EMS z oddaljenostjo hitro zmanjšuje, je večina ljudi izpostavljena le majhnemu delu mejne vrednosti, kot jo določajo predpisi na tem področju.

 

Učinki EMS na biološke organizme so različni glede na frekvenčno območje:

  • statično magnetno polje vpliva na biološke molekule in celične komponente z magnetnimi lastnostmi, kar lahko pri veliki gostoti magnetnega pretoka povzroča koordinacijo gibov in slabši vidni kontrast;
  • nizkofrekvenčna električna polja (1 Hz … 100 kHz) povzročijo prerazporeditev nabojev v telesu organizma, medtem ko nizkofrekvenčna magnetna polja inducirajo kroženje električnih tokov v organizmu, pri čemer je velikost tokov odvisna od velikosti in frekvence zunanjega magnetnega polja. Če je polje dovolj veliko, lahko ti tokovi povzročajo draženje živcev in mišic oz. imajo druge biološke učinke na čutila;
  • visokofrekvenčna elektromagnetna polja (100 kHz … 300 GHz) pri širjenju skozi organizem naletijo na živo snov, ki vsebuje veliko tekočine, pri čemer se del energije odbije, del pa prodre v globino in se v tkivu absorbira kot toplota.

 

Ukrepi. Na predlog Evropske Komisije je bilo sprejeto Priporočilo Sveta z dne 12. Julija 1999 o omejevanju izpostavljenosti prebivalstva elektromagnetnim sevanjem (0 Hz do 300 GHz) (1999/519/ES) z namenom zagotovitve nacionalnih politik in ukrepov v okviru EU, s katerimi bi se zaščitilo prebivalstvo pred EMS.

 

Priporočilo temelji na smernicah Mednarodne komisije za zaščito pred neionizirajočim sevanjem (ICNIRP), ki so določene na podlagi akutnih učinkov, ki jih ima izpostavljenost ljudi EMS. Temeljne smernice ICNIRP določajo med drugim referenčne vrednosti električni veličin, pri katerih je upoštevan varnostni faktor za delavce 10-kratnik jasno dokazanih učinkov na človeka, za prebivalstvo pa je ta varnostni faktor 50. Slovenija je ena izmed redkih držav, ki ima določene še strožje omejitve EMS. Mejne vrednosti sicer povzemajo referenčne vrednosti ICNIRP, pri čemer je za območja I. stopnje varstva pred sevanji (stanovanjska območja in območja socialnih, zdravstvenih, vzgojnih in izobraževalnih dejavnosti…) upoštevan še dodaten varnostni faktor 10.

 

ICNIRP je v letih od 1998 dalje izvedel več raziskav morebitnih škodljivih učinkov EMS, s katerimi je ovrednotil primernost sprejetih smernic. Sporočilo ICNIRP je, da uveljavljene smernice zagotavljajo ustrezno zaščito ljudi in da trenutno ni znanstveno dokazanih učinkov EMS, na podlagi katerih bi bilo potrebno referenčne vrednosti poostriti.