| Pogosta vprašanja uporabnikov in odgovori |
KAZALO
I. Zgodovina, vloga dimnikarske službe, predpisi, način izvajanja dimnikarske službe
II. Prenos dimnikarske službe iz lokalnega na družabni nivo leta 2004 in podeljevanje državnih koncesij
III. Vrste in vsebina dimnikarskih storitev ter namen izvajanja posameznih storitev
IV. Nekatere aplikativne zahteve, ki izhajajo iz Uredbe in Pravilnikov s področja dimnikarske službe
V. Cenik in obračun dimnikarskih storitev
VI. Nadzorni organi za uporabnike in izvajalce dimnikarske službe
VII. Kje lahko uporabnik pridobi pojasnila v zvezi z izvajanjem dimnikarske službe, kot so koncesionarji z državno koncesijo, predpisi s področja dimnikarske službe, cene storitev, pristojni inšpektorati ipd.
VIII. Izobrazba izvajalcev storitev dimnikarske službe in merilna oprema ter ostali pogoji
I. Zgodovina, vloga dimnikarske službe, predpisi, način izvajanja dimnikarske službe |
1. Zgodovina organiziranja dimnikarske službe v Evropi in Sloveniji
Dimnikarska služba je ena najstarejših javnih služb, ki se v Evropi izvaja od IX. stoletja dalje. Na Dunaju kot urbaniziranemu naselju so dimnikarske storitve pričeli organizirano na koncesioniran način izvajati predvsem zaradi zagotavljanja požarne varnosti že leta 1492. Tudi na področju Slovenje se ta javna služba izvaja na koncesioniran način že iz časov cesarice Marije Terezije, ko je bila ta služba organizirana po celotnem območju Avstro ogrske monarhije. Leta 1903 je na področju Slovenije znano prvo združenje dimnikarjev, predpisi pa se spreminjajo in dopolnjujejo od konca I. svetovne vojne naprej in sicer najprej za Dravsko Banovino, nato v Jugoslaviji. Zadnja bistvena sprememba na področju predpisov, ki je spremenila vsebino in obseg storitev je bila narejena s Zakonom o dimnikarski službi – ZdimS iz leta 1974 in Zakonom o varstvu okolja – ZVO leta 1993, ko je bilo določeno, da je to obvezna lokalna gospodarska javna služba s področja požarne varnosti, varovanja človekovega zdravja in varstva okolja. Izvajala se je v javnih podjetjih in na osnovi podeljenih koncesij ali sklenjenih pogodb z lokalnimi skupnostmi.
Po letu 1993 naj bila ta javna služba organizirana na lokalnem nivoju v skladu z ZVO, ZdimS in Zakona o gospodarskih javnih službah – ZGJS. V skladu z navedenimi zakoni in njihovimi podzakonskimi akti ter občinskimi predpisi je bila ta javna služba organizirana samo v ca 40 lokalnih skupnostih. V ostalih občinah pa se je dimnikarska služba izvajala predvsem na podlagi starejših predpisov kot je ZdimS ali pa sploh ni bila urejena. Posledica tega je bilo neurejeno izvajanje te javne službe, ki ni dosegala ciljev z vidika zagotavljanja požarne varnosti, varovanja človekovega zdravja in predvsem ne z vidika varstva okolja, oziroma se ta javna služba ni po vseh lokalnih skupnostih prilagodila sedanjemu stanju ogrevalne tehnike in doseganja javnega interesa s področja varstva okolja, požarne varnosti in varovanju človekovega zdravja. Ne nazadnje so bile zelo različne tudi cene storitev po posameznih občinah.
Pri prenosu te javne službe na državni nivo, se praviloma za uporabnike ni nič spremenilo, saj so vsi podzakonski akti z vidika aplikacije te javne službe ostali enaki. Tudi novelirani predpisi na državnem nivoju za uporabnika storitev dimnikarske službe nimajo novih zahtev. Res pa je, da gre za obvezno gospodarsko javno službo, katere storitve so obvezne in morajo zato državni organi s prenosom učinkovito zagotavljati uporabo storitev te javne službe tudi tam, kjer tega organi lokalnih skupnosti niso zagotavljali učinkovito.
Večina javnih služb z vidika varstva okolja je organiziranih na koncesioniran način, ker je to najbolj učinkovit in transparenten način izvajanja javne službe. Izvajanje poteka z najmanj administrativnimi stroški, potrebno je manj nadzornih organov s strani koncedenta. To pa velja tudi za dimnikarsko službo, saj se koncedent izogne številnim opravilom kot je izvajanje neposrednega nadzora nad uporabniki storitev dimnikarske službe in s tem angažiranju dodatnih potrebnih kadrov za inšpekcijski nadzor in stroškov teh novih delovnih mest v državni upravi.
2. Vloga in cilji izvajanja dimnikarske službe
Namen in vloga dimnikarske službe je izvajanje nadzora nad malimi kurilnimi napravami in odstranjevanja katranskih oblog – čiščenja zaradi zagotavljanja požarne varnosti, varovaje človekovega zdravja, varstva okolja in racionalne porabe goriv zaradi uporabe malih kurilnih naprav.
Namen dimnikarske službe je preprečiti izgradnjo novih ogrevalnih sistemov s kurilnimi napravami s pomanjkljivostmi in vzdrževanje obstoječih kurilnih naprav tako, da so zagotovljeni cilji na navedenih področjih tako z vidika uporabnika kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav, kot tudi zaradi zagotavljanja javnega interesa.
3. Predpisi s področja dimnikarske službe
Zakoni:
Uredba:
Neposredni predpisi za aplikativno izvajanje dimnikarske službe so:
Cene:
4. Način izvajanja dimnikarske službe v Sloveniji in Evropi
Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) v 148. členu kot posebno državno gospodarsko javno službo varstva okolja predvideva dimnikarsko službo, ki obsega meritve, pregledovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in prezračevalnih naprav; dimnikarska služba se izvaja v javnem interesu in sicer zaradi varstva okolja, učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom.
ZVO-1 tudi predvideva, da se za izvajanje te javne službe podeli koncesija skladno s predpisi o gospodarskih javnih službah; posebna Uredba o izvajanju dimnikarske službe določa skladno z Zakonom o gospodarskih javnih službah (ZGJS), da se za izvajanje dimnikarske službe na določenem dimnikarskem območju (praviloma ena občina) koncesija podeli le enemu izvajalcu – posebna oziroma izključna pravica (lokalni monopol).
Ker dimnikarska služba obsega tudi meritve in pregledovanje kurilnih in prezračevalnih naprav ter dimnih vodov, je zakonodajalec pri sprejemu ZVO-1 ocenil, da je treba zagotoviti režim javne službe za dimnikarske storitve, ta režim pa po ZGJS lahko obsega tudi določitev posebne in izključne pravice.
Nove koncesije za dimnikarsko službo so podeljene za 8. let v skladu z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi in jih je mogoče odvzeti v posamičnem primeru, če se dokažejo kršitve ali drugi razlogi za odvzem ali odpoved koncesijske pogodbe.
Skladno s pravom Evropske skupnosti se lahko posebna ali izključna pravica podeli, če je to nujno potrebno za izvajanje obveznosti javne službe, to je takih obveznosti izvajalca javne službe, ki jih sicer ne bi izvajal pod tržnimi pogoji. Sodišče evropskih skupnosti še ni odločilo, da bi uporaba posebnih ali izključnih pravic v primeru dimnikarske službe bila v nasprotju s pravom Evropske skupnosti. Nekaj držav članic skupnosti ureditev podobno slovenski, ki predvideva lokalne monopole za izvajanje dimnikarske službe. Tako se na koncesioniran način ta javna služba izvaja tudi v drugih evropskih državah, kjer imajo urejeno in učinkoviti izvajanje dimnikarskih storitev, kot so: Nemčija, Švica, Avstrija, Češka, Slovaška, Madžarska, Hrvaška itd.
II. Prenos dimnikarske službe iz lokalnega na družabni nivo leta 2004 in podeljevanje državnih koncesij |
5. Problematika izvajanja dimnikarske službe izvajanja na občinskem nivoju
Zaradi neurejenega in neenotnega organiziranja izvajanja te javne službe na lokalnem nivoju, ki je bila do leta 2004 opredeljena z Zakonom o varstvu okolja – ZVO iz leta 1993 in Zakonom o dimnikarski službi – ZdimS iz leta 1974 ter pripadajočimi podzakonskimi akti, je bila dimnikarska služba prenesena iz lokalnega na državni nivo s ciljem, da bi dosegli zastavljene cilje te javne službe, tudi z vidika varstva okolja. To javno službi je bilo potrebno urediti na področju celotne Slovenije tudi zaradi zagotavljanja večje učinkovitosti zagotavljanja varovanja človekovega zdravja in požarne varnosti.
Storitve se v preteklosti niso izvajale po vseh občinah enako, cene storitev so bile zelo različne, storitve so se po vsebini in obsegu izvajale tudi zelo različno ipd. V veliko občinah so se storitve izvajale kljub sklenjenim koncesijskim pogodbam ali drugimi pogodbami samo delno. Nesprejemljivo velike so bile razlike pri izvajanju storitev meritev emisij dimnih plinov in predvsem storitev prvih ter tudi letnih pregledov. Tako ta javna služba ni dosegala pričakovanega nivoja izvajanja storitev in s tem tudi ne pričakovanih ciljev. Poleg tega se je ta služba razvijala samo na nekaterih območjih oziroma samo pri nekaterih izvajalcih in razlike so postajale prevelike.
Zaradi navedene ocene stanja dimnikarske službe je Ministrstvo za okolje in prostor, kakor tudi takratna Vlada Republike Slovenije in predvsem poslanske skupine presodile, da je potrebno to javno službo urediti in posodobiti zaradi doseganja pričakovanih ciljev tako z vidika pokrivanja interesov uporabnika kot tudi z vidika javnega interesa in mednarodnih obveznosti pri znižanja izpustov CO2 in ostalih emisij dimnih plinov tudi iz malih kurilnih naprav. Poleg tega je bilo potrebno pričeti s posodobitvijo te javne službe tudi z vidika varovanja človekovega zdravja in požarne varnosti.
6. Spremembe in novosti s področja dimnikarske službe po prenosu na državni nivo v letu 2004, ali to pomeni bistvene novosti za uporabnike?
Kot nove obveznosti pa dimnikarsko službo razumejo uporabniki na tistih dimnikarskih območjih, kjer se storitve do sedaj niso izvajale v celoti in so jih novi izvajalci pričeli izvajati zaradi na novo podeljenih koncesij ali bolj doslednega upoštevanja predpisov, kar pomeni, da so izvajalci pričeli storitve izvajati v celoti in ne samo mehansko čiščenje. Še bolj pa so uporabniki presenečeni zaradi izvajanja te javne službe na tistih območjih, kjer so se do sedaj storitve izvajale predvsem na osnovi naročila uporabnika.
Uporabniki pa so upravičeno nezadovoljni s storitvami na tistih območjih in tistih primerih, kjer izvajalci nimajo korektnega in poslovnega odnosa do uporabnikov, storitve izvajajo nestrokovno in jih obračunavajo po višjih cenah kot so odobrene s strani Vlade RS.
Sedanje širše razpravljanje o dimnikarski službi v javnosti v bistvu pomeni, da se to področje spreminja in ureja, zato tudi toliko odzivov tako s strani posameznikov, raznih skupin, pa tudi Civilnih iniciativ. Njihove pripombe in predlogi so dobrodošli in pomembni za uvedbo sprememb in izboljšav, žal pa so prevečkrat brez argumentov brez strokovnih podlag in utemeljitev in predvsem zaradi doseganje nekaterih drugih ciljev na tem področju in ne ciljev javnega interesa.
Zaradi uvajanja storitev te javne službe v celotnem obsegu in na območju celotne Slovenije, uporabniki storitev dimnikarske službe le-te razumejo kot nove obveznosti. Ugotavljamo, da so uporabniki storitev te javne službe mnenja, da je dimnikarska služba kot v preteklosti predvsem izvajanje mehanskega čiščenja dimnikov. Meritve emisij dimnih plinov in preglede na malih kurilnih napravah razumejo kot nepotrebne in nove obveznosti, ki naj bi izhajale iz novih predpisov iz leta 2004, kar pa ne drži.
7. Način podeljevanje koncesij (podelitev I. koncesij in koncesije z izborom na javnem razpisu)
Pri postopku podeljevanja t.i. I. koncesij v skladu z ZVO-1 je nastalo nepričakovano veliko težav predvsem pri prenosu obstoječih občinskih koncesij. Veliko obstoječih izvajalcev je vložilo tožbe, če niso dobili I. koncesije in izkorišča vse pravna sredstva, da bi dosegli svoj cilj. Zaradi tega nekaterih vlog o zainteresiranosti ni bilo možno rešiti v pričakovanem roku, ker je bilo ali je še potrebno počakati na odločitev sodišč. Večina pravno še nerešenih vlog je v zadnji fazi reševanja.
Ne glede na število podeljenih I. koncesij ali koncesij na osnovi izbora izvajalcev na javnem razpisu, je praktično vsa Slovenija pokrita z izvajalci in vsi izvajalci morajo storitve izvajati v skladu s veljavnimi predpisi in veljavnim cenikom dimnikarskih storitev.
Podeljevanje I. koncesij
Pri podeljevanju t.i. I. koncesij v skladu s 187. in 188. člena ZVO-1, ki je bil sprejet v sedanji vsebini z amandmaji v parlamentu še v prejšnji sestavi vlade in 41. členom Uredbe o dimnikarski službi, smo naleteli na številne pravne zaplete povezane s tolmačenjem in upoštevanjem pridobitve neposredne koncesije na osnovi koncesijske in še posebej druge pogodbe sklenjen med občino in izvajalcem dimnikarske službe. 188. člen je favoriziral obstoječe izvajalce, ki so z občinami sklenili pogodbe za izvajanje dimnikarske službe na različnih osnovah, včasih tudi na sporen način. Žal pa je tudi take pogodbe Vlada Republike Slovenije morala upoštevati kot pogodbe, na osnovi katerih so obstoječi izvajalci pridobili koncesije za izvajanje dimnikarske službe. Tako so nekateri izvajalci izkoristili vsa pravna sredstva za pridobitev t.i. I. koncesij na osnovi droge pogodbe sklenjene z občino, ki ni v skladu z zakonom.
Tudi poizkus parlamenta, da bi z avtentično razlago 187. in 188. člena ZVO-1 te anomalije iz ZVO-1 iz leta 2004 omilil ali saniral ni bil v celoti upoštevan, saj je Ustavno sodišče avtentično razlago 188. člena ZVO-1 v letu 2006 razveljavilo.
Prav tako je Vlada Republike Slovenije v sedanji sestavi že dvakrat korigirala Uredbo o dimnikarski službi, da bi uredila razmer na tem področju, med drugim tudi skrajšala koncesijsko obdobje iz 15 na 8 let, bolj natančno uredila inšpekcijski in strokovni nadzor, poostrila pogoje za pridobitev koncesije na javnem razpisu in poenostavila merila za izbor itd.
Na osnovi ZVO-1 in Uredbe o dimnikarski službi je bil izveden javni poziv takratnim izvajalcem dimnikarskih storitev za pridobitev t.i. I. koncesij v skladu s 187. in 188. členom ZVO-1 in 41. členom Uredbe o dimnikarski službi. Pogoj za pridobitev I. koncesije je bila poleg splošnih pogojev tudi sklenjena koncesijska ali druga pogodba z občino za izvajanje dimnikarske službe pred 07. novembrom 2004.
Na javni poziv, ki je se je zaključil 3. januarja 2006, je prispelo 245 vlog o zainteresiranosti, pozitivno so bile rešene vloge za 104 dimnikarska območja. V postopku reševanja je še ca 30 dimnikarskih območij, ker prijavitelji koristijo vsa pravna sredstva, da bi pridobili I. koncesijo. To pomeni dolgotrajno reševanje vlog – sporov pred sodišči, na kar pa Ministrstvo za okolje in prostor nima posebnega vpliva.
Podeljevanje koncesij z javnimi razpisi
Ministrstvo za okolje in prostor je izvedlo dva javna razpisa. Drugi zapis, za 52 dimnikarskih območij, je fazi obravnave prispelih vlog, ki jih je 144. Gre predvsem za območja, na katerih ni bilo možno podeliti I. koncesije na osnovi vlog o zainteresiranosti ali na osnovi prejšnjega javne razpisa.
Za dimnikarska območja, na katerih ne bomo mogli izbrati izvajalca z obstoječim razpisom in za območja za katere ne bomo mogoče podeliti I. koncesije bomo izvedli tretji javni razpis predvidoma v sredini letošnjega leta.
Ocenjujemo, da bo do konca prve polovice letošnjega leta z izvajalci z državno koncesijo pokrit pretežni del dimnikarskih območij, predvsem pa pretežni del Slovenije.
Osnovni predpis, ki določa izbor izvajalcev na javnem razpisu, je Uredba o dimnikarski službi.
8. Stanje podeljenih in podeljevanja koncesij na področju Slovenije
Za ureditev izvajanja dimnikarske službe na območju vse Slovenije je potrebno podeliti koncesije za vsa dimnikarska območja ali vsaj za veliko večino dimnikarskih območij, ki jih je 194.
Do sedaj so podeljene koncesije na 113 dimnikarskih območjih. V fazi podeljevanja na osnovi javnega razpisa pa je 52 koncesij.
V fazi reševanja vlog o zainteresiranosti za podelitev I. koncesij je še 30 vlog, ki so v zadnji fazi reševanja.
Dimnikarski služba se izvaja praktično na vseh dimnikarskih območjih, tudi na tistih, kjer še ni podeljenih državnih koncesij in sicer na osnovi pooblastil, ki so jih izvajalci pridobili na občinskem nivoju in sedaj storitve izvajajo z enakimi pravicami in dolžnostmi kot državni koncesionarji in sicer na osnovi 187. in 188. člena ZVO-1.
9. Kaj pomeni koncesioniran sistem izvajanja dimnikarske službe in katere prednosti ima?
Koncesioniran način izvajanja dimnikarske službe v Sloveniji pomeni, da je izvajalec izbran na javnem razpisu ali je bil v preteklosti izbran na drug predpisan in transparenten način, izbere ga Republika Slovenija (do uveljavitve ZVO-1 pa je to bila lokalna skupnost). Koncesionar izvaja storitve na določenem dimnikarske območju, obdobje izvajanja pa je 8 let. Izvajalec storitve obračunava po cenah, ki jih je določila Vlada RS. S predpisom so določene tudi kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave na katerih se izvajajo storitve dimnikarske službe, predpisano je tudi število storitev na leto, znana je njihova vsebina, znan pa je tudi koncedent, nadzorni organi, obveznosti koncesionarja do koncedenta in uporabnikov itd.
Prednosti koncesioniranega izvajanja storitev dimnikarske službe:
V kolikor bi bil prehod na licenčni ali tržni sistem izveden pred potekom obstoječih pogodb z izvajalci, bi lahko le-ti zaradi že pridobljenih pravic lahko zahtevali visoke odškodnine, saj so bile koncesije na nivoju občin bile podeljene za več let nekatere tudi za 12 let, obstoječe pogodbe pa so za 8 let. S vidika organiziranja in izvajanja dimnikarske službe je koncesioniran način bolj transparenten in učinkovit sistem z vidika varstva okolja oziroma z vidika javnega interesa. Storitve se uporabniku ponudijo in mu jih praviloma ni potrebno naročati, ni mu potrebno poročati o stanju naprav nadzornim organom, praviloma ni podvržen nadzoru inšpekcijskih služb, če ima storitve opravljene. Izvajalci dimnikarske službe so dolžni zbirati in poročati vse potrebne evidence s področja dimnikarske službe glede naprav, izmerjenih emisijah dimnih plinov, opravljenih kot tudi neopravljenih storitvah, ugotovljenih pomanjkljivostih na napravah tako uporabniku kot koncedentu, kar pomeni enostaven in cenejši sistem. Glede na to, da se storitve izvajajo organizirano in sistemsko, so storitve praviloma cenejše za ca 30 % kot pri licenčnem ali tržnem sistemu zaradi stroškov prevoza, delovanja na trgu ipd., kar ugotavljajo tudi v drugih evropskih državah. Z vidika nadzora uporabnikov in izvajalcev s strani države je koncesioniran način veliko bolj enostaven in cenejši način, kar tudi pomeni cenejši sistem izvajanja te javne službe. Podatki iz drugih evropskih držav, kjer imajo urejeno izvajanje te javne službe na koncesioniran način kažejo, da je bistveno manj zastrupitev z dimnimi plini, požarov in pomanjkljivosti na napravah in dosegajo bistveno boljše rezultate z vidika varstva okolja zaradi uporabe malih kurilnih naprav. Izvajalci v koncesioniranem načinu storitve izvajajo po obsegu in vsebini glede na predpise in cilje te javne službe, v primeru licenčnega sistema pa bi vsebino in obseg storitev prilagajali pričakovanju uporabnika, posebno še, če je s tem tudi nižja cena storitev. Tako bi bil poudarek predvsem na mehanskem čiščenju naprav – dimnikov manj pa na storitvah varovanja človekovega zdravja in varstva okolja kot perspektivi te javne službe na sodobnih napravah. V sedanjem koncesioniranem načinu se storitve izvajajo pod enakimi pogoji in enaki ceni vsem uporabnikom ne glede na njihovo lokacijo, status, čas izvajanja storitev ipd. Izvajalci niso odvisni od tržnih storitev s tega področja, ker jih ne smejo izvajati, če je to v nasprotju z interesi in cilji dimnikarske službe. Trenutno stanje naprav je takšno, da je koncesioniran način veliko bolj primeren in učinkovit sistem za doseganje ciljev z družbenega vidika. Sedanje izkušnje s projektanti, proizvajalci in prodajalci naprav, instalaterji, serviserji pri gradnji in vzdrževanju kurilnih in dimovodnih naprav kažejo, da ni sprejemljivo, da bi združevali te storitve s tržnimi storitvami na malih kurilnih napravah. Ohranjeno delovnih mest predvsem tistih delavcev, ki izvajajo predvsem samo klasične dimnikarske storitve, ki so praviloma težje zaposljive kategorije delavcev in s tem prehod v odprto brezposelnost in socialne težave. V licenčnem ali tržnem sistemu bodo zmanjšan obseg storitev vsaj dokler ne bo vzpostavljena nadzor nad uporabniki kurilnih naprav. Zmanjšana bodo vlaganja v specialno opremo in izobraževanje za sodobne dimnikarske storitve, ker bo zanesljivost izvajanja teh storitev manjša.
10. Ali izvajanje storitev dimnikarske službe na tržni sistem pomeni cenejše storitve in katere so njihove prednosti, ali bi bila vsebina storitev v tem primeru drugačna?
III. Vrste in vsebina dimnikarskih storitev ter namen izvajanja posameznih storitev |
11. Obvezne in neobvezne dimnikarske storitve
Uredba o dimnikarski službi v 5. členu določa naslednje storitve, ki se izvajajo v okviru javne službe:
pregledovanje malih kurilnih naprav in z njimi povezanih dimnih vodov zračnikov in pomožnih naprav, čiščenje malih kurilnih naprav in z njimi povezanih dimnih vodov, zračnikov in pomožnih naprav, odstranjevanje katranskih oblog in izvedba protikorozijske zaščite, pregledovanje in čiščenje zračnikov, izvajanje meritev obratovalnega monitoringa emisij snovi v zrak iz malih kurilnih naprav in informiranje uporabnikov storitev javne službe o energetski učinkovitosti malih kurilnih naprav, posredovanje podatkov o malih kurilnih napravah za vpis v evidenco kurilnih naprav.
12. Cilji izvajanja dimnikarskih storitev
Storitve dimnikarske službe se izvajajo na malih kurilnih napravah zaradi:
varstva okolja, zagotavljanja požarne varnosti, varovanja človekovega zdravja, racionalne rabe goriv in obratovanja naprav ter splošne varnosti.
13. Na katerih napravah se izvaja dimnikarska služba, kot obvezna javna služba
Dimnikarska služba se v skladu z Uredbo o emisijah iz malih in srednjih kurilnih naprav izvaja v okviru dimnikarske službe na kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih napravah za:
kurilne naprave na trdno gorivo do 1 MW (1000 kW) kurilne naprave na kurilno EL-olje do 5 MW (5000 kW) kurilne naprave na plin do 10 MW (10.000 kW).
14. Prvi, izredni in letni pregled dimnikarske službe
Prvi pregled se opravi na novih ali rekonstruiranih napravah zaradi preverjanja, ali so vgrajene v skladu s projektno dokumentacijo oziroma in predpisi. Če so naprave vgrajene neoporečno, pristojna dimnikarska služba izda pozitivno poročilo o prvem pregledu naprav, s katerim lastnik izkazuje primernost vgrajenih naprav. Namen teh pregledov je preprečiti, da bi bile na novo vgrajene naprave napačno vgrajene, da se prepreči vgrajevanje naprav, ki kot tipski proizvod presegajo mejne vrednosti emisij, zagotoviti potrebne evidence o napravah, ugotovi odgovorne osebe.
Koncesionar mora izdati poročili o prvem pregledu. Prvi pregled praviloma naroči investitor ali v njegovem imenu pooblaščena oseba.
Izredni pregled se opravi praviloma po naročilu pristojnega inšpektorja (lahko tudi po naročilu uporabnika) s katerim se opravi enak postopek kot pri novih napravah le, da gre za preverjanje primernosti obstoječih naprav. Gre za preverjanje ali so obstoječe naprave sploh primerne za obratovanje. Namen pregleda je preprečiti obratovanje neprimernih obstoječih naprav. Koncesionar izda poročilo o izrednem pregledu naprav. V kolikor naprave niso primerne, mora v poročilu podati nepravilnosti in izdati pisno opozorilo z rokom odprave pomanjkljivosti.
Redni letni pregled se opravi periodično zaradi ugotavljanja morebitnih nepravilnosti na obstoječih napravah. Gre za ugotavljanje morebitnih sprememb v pogojih obratovanja, morebitnih poškodb na napravah, ustreznosti dovoda zraka itd. Za neoporečne naprave uporabnik prejme pozitivno poročilo, v primeru ugotovljenih nepravilnosti pa negativno poročilo o letnem pregledu in pisno opozorilo z navedbo roka odprave pomanjkljivosti. Namen pregleda je preprečevanje obratovanja obstoječih naprav s pomanjkljivostmi zaradi dotrajanosti naprav, poškodb zaradi obratovanja, vremenskih vplivov in spremenjenih okoliščin s strani uporabnika in s tem poslabšanja varnosti in zanesljivosti obratovanja naprav.
15. Prve in občasne meritve emisij dimnih plinov
Meritve emisij dimnih plinov se opravijo zaradi preverjanja ali kurilne naprave presegajo mejne vrednosti glede na predpisane vrednosti. Poleg tega so rezultati meritev pokazatelj, kako so naprave vzdrževane, kar je še posebej pomembno za kurilne naprave, odvisne od zraka v prostoru, kot so npr. bivalni prostori. Izvajalec dimnikarske službe je dolžan izdati predpisano poročilo o meritvah in uporabnika seznaniti z rezultati meritev.
V primeru da naprave presegajo mejne vrednosti, je dolžan uporabniku izdati pisno opozorilo in mu podati rok za odpravo pomanjkljivosti. Namen meritev emisij dimnih plinov je preprečiti, da bi se na novo vgrajevale kurilne naprave, ki presegajo mejne vrednosti, da se zagotovi njihovo vzdrževanje in nastavitev parametrov zgorevanja tudi z vidika varstva okolja, česar sam uporabnik ne more preveriti.
S tem se zagotovi racionalna poraba goriva in zmanjša količina emisij dimnih plinov, ki bi po nepotrebnem onesnaževale okolje. Izvajanje meritev je torej v interesu uporabnika in javnem interesu.
16. Mehansko čiščenje, odstranjevaje katranskih oblog iz dimnikov
Mehansko (in tudi kemično) čiščenje je namenjeno odstranjevanju saj, katranskih in ostalih oblog s površin naprav, ki pridejo v kontakt z dimnimi plini ali ostanki zgorevanja.
Na ta način se zagotovi neoporečno obratovanje naprav, zagotovi se tudi požarna varnost in poveča varovanje okolja, zaradi obratovanja naprav v predvidenih pogojih in boljšega prenosa toplote iz goriva in dimnih plinov zaradi manjših oblog na površinah za prenos toplote. 1mm saj pomeni približno 4 % večjo porabo goriva.
Naprave, ki obratujejo neoporečno, zagotavljajo varnost človekovega zdravja in premoženja.
Podobno velja za prezračevalne naprave, ki so namenjene zagotavljanju dovoda zgorevalnega zraka v prostore s kurilnimi napravami ali neposredno v kurilne naprave.
17. Vodenje evidenc s področja dimnikarske službe s strani izvajalca
Koncesionar je dolžan zbirati evidence s področja dimnikarske službe kot so podatki o napravah, izmerjenih emisijah, opravljenih in neopravljenih storitvah dimnikarske službe, pritožbah uporabnikov itd., ki so pomembni za zagotovitev nadzora nad napravami in koncesionarji ter zagotavljanju doseganja ciljev te javne službe.
18. Ali so potrebne storitve dimnikarske službe tudi v objektih, v katerih ni aktivnih kurilnih naprav, kot je v primeru daljinskega ogrevanja ipd.
IV. Nekatere aplikativne zahteve, ki izhajajo iz Uredbe in Pravilnikov s področja dimnikarske službe |
19. Kako dimnikar napove izvajanje storitev dimnikarske službe in možnosti uporabnika, če na napovedan termin ne more biti prisoten?
Napoved izvajanja storitev dimnikarske služba določa 28. člen Uredbe o dimnikarski službi. Napoved mora biti uporabniku prijazna. Podane morajo biti možnosti dogovora o uri izvedbe storitve in možnostih prestavitve termina.
20. Ali lahko uporabnik dimnikarske storitve naroči?
Vsak uporabnik lahko storitev dimnikarske službe naroči tako obvezne storitve, kot dodatne storitve in tudi neobvezne dimnikarske storitve.
21. Ali dimnikar res lahko vstopi v prostore s kurilnimi napravami in pod kakšnimi pogoji?
Dimnikar ne more vstopiti v prostore uporabnika, če mu ta ne dovoli vstopa. Če pa mu uporabnik dovoli vstop, oziroma mu mora dovoliti, lahko vstopi v vse prostore v katerih so kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave in v prostore, ki so povezani z obratovanjem kurilne naprave.
Kar zadeva vstop v stanovanjske prostore je zakonska ureditev skladna z ustavno pravico nedotakljivosti stanovanja iz 36. člena Ustave, saj zakon določa, da ima izvajalec dimnikarske službe dostop do kurilnih in prezračevalnih naprav ter dimnih vodov, vendar seveda te pravice ne more uveljaviti neposredno, če mu stanovalec to prepoveduje. V takem primeru mora obvestiti inšpekcijo za varstvo okolja, ta pa je dolžna ukrepati v skladu s predpisi o inšpekcijskem nadzoru, kar glede na okoliščine primera pomeni lahko uvedbo postopka za prekršek in tudi izvedbo inšpekcijskega nadzora.
22. Ali se mora dimnikar uporabniku predstaviti z ustreznim dokumentom – izkaznico podjetja, če to uporabnik zahteva?
Dimnikar se mora uporabniku predstaviti z ustreznim dokumentom in pooblastili, da lahko izvaja storitve dimnikarske službe na obravnavanem območju (izkaznica podjetja itd.)
23. Ali naj uporabnik dimnikarja čaka doma ves dan, ko dobi obvestilo o obisku dimnikarja?
V kolikor na napovedan dan izvedbe dimnikarske storitve ni točno določena ura prihoda dimnikarja, predlagamo, da se uporabnik bolj natančno dogovori z izvajalcem.
Koncesionarji izvajajo storitve praviloma tudi popoldne ali ob sobotah in sicer za tiste, ki niso prisotni doma v osnovnem delovnem času koncesionarja.
24. Nekateri primeri obveznih storitev na kurilnih napravah na kurilno olje, trdno gorivo, plinskih grelnikih, ki so praviloma vgrajeni v stanovanjskih objektih
Pojasnila so iz pravilnika o dimnikarski službi in pravilnika o obratovalnem monitoringu.
Primer kurilnih naprav do 50 kW toplotne moči, ki so praviloma vgrajene v individualnih stanovanjskih objektih:
Kurilna naprave na trdno gorivo, ki redno obratujejo, je potrebno očistiti v času kurilne sezone 4 krat in opraviti enkrat na leto letni pregled. Kurilne naprav na biomaso, katerih izkoristek je nad 80 % je potrebno očistiti dvakrat v času kurilne sezone in enkrat na leto opraviti letni pregled. Kurilne naprave na olje je potrebno očistiti enkrat na kurilno sezono, letni pregled opraviti enkrat na leto in opraviti 1 krat na leto meritve emisij dimnih plinov. Za kurilne naprave na plin z atmosferskim gorilnikom je potrebno opraviti letni pregled in meritve emisij dimnih plinov pregledati enkrat na leto in čiščenje dimovodnih naprav po potrebi. Itd.
25. Katere dokumente mora izdati dimnikar po opravljeni storitvi (poročilo o pregledu, poročilo o meritvah, če se izvajajo, po potrebi pisno opozorilo v primeru ugotovljenih pomanjkljivosti in račun).
Po opravljenem prvem pregledu mora izdati poročilo o prvem pregledu in račun. Če pa so bile pri pregledu ugotovljene pomanjkljivosti pa še pisno opozorilo z rokom odprave pomanjkljivosti. Podobno velja za izredni in letni pregled. Po opravljenih meritvah emisij dimnih plinov mora izvajalec izdati poročilo o prvem prvih ali občasnih meritvah (predpisan obrazec dimnikar 01) in račun. Če pa so meritve negativne pa še pisno opozorilo in rok za odpravo pomanjkljivosti. Po pretečenem roku iz pisnega opozorila, mora izvajalec preveriti ali so pomanjkljivosti tudi odpravljene. V primeru, da niso odpravljene mora o tem poročati pristojnemu inšpektoratu.
26. Obveznosti uporabnika in pristojnosti dimnikarja, če ugotovi nepravilnosti ali pomanjkljivosti na kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih napravah?
V kolikor izvajalec dimnikarske službe ugotovi pomanjkljivosti na napravah, jih mora odpraviti lastnik (uporabnik) naprav v zastavljenem roku. Če jih ne odpravi in pomenijo nevarnost za zdravje ljudi, ogrožajo požarno varnost ali okolje, je to izvajalec dolžan sporočiti pristojnemu inšpektoratu v nadaljnjo obravnavo.
27. Problematika nadzora kurilnih naprav, ki so odvisne od zraka v prostoru v sodobnih stanovanjskih objektih, kar še posebej velja primere vgrajenih plinskih grelnikov
Spremembe v dovodu zraka nastanejo predvsem v primeru stavb, kjer je dovod zraka skozi pripore zunanjih oken in vrat, oz. skozi okna s tesnili, kar pomeni, da kurilne naprave izkoriščajo zrak iz prostora. Gre torej za napravo brez ustreznega dovoda zraka zaradi zamenjav oken z veliko prepustnostjo zraka, z okni s tesnili. To pomeni premajhen dovod zgorevalnega zraka.
28. Ali je primerna vizualna ocena zgorevanja na sodobnih napravah in storitvah?
Vizualne ocen zgorevanja so opravljali v obdobju od 1960 do 1970, kasneje pa se je pričela za ocenjevanje uporabljati merilna oprema tako pri serviserjih, kot tudi pri nadzornih organih.
V primeru – ko naj bi lahko že vizualno ocenili zgorevanje – gre za kurilne naprave, ki niti z energetskega vidika, niti z vidika varstva okolja sploh ne smejo obratovati, kar še posebej velja za kurilne naprave na kurilno olje in plin. Mejne vrednosti so bistveno nižje, kot pa jih je možno ugotoviti s prostim očesom. Naprave, na katerih je s prostim očesom ugotoviti nepravilnosti, so neprimerne za obratovanje in nujno potrebujejo servis. Take naprave ogrožajo tudi požarna varnost, življenjsko dobo naprav, ogroženo je tudi življenje ljudi, posebno še, če so take naprave vgrajene v bivalne prostore.
Serviserji, ki pri nastavitvah kurilnih naprav na sodobnih kurilnih napravah ne uporabljajo merilnih instrumentov, vizualno ne morejo presoditi ali naprave dosegajo zahtevane parametre tako z vidika racionalne porabe goriva, kot z vidika varstva okolja. Komponente in parametri zgorevanja, kot je temperatura dimnih plinov, vsebnost CO, CO2, NOx, CO2 in prašni delci, niso vidni.
Serviser mora opraviti meritve pri vsakem posegu v obratovalne pogoje naprav in gorilnikov. Kontrolne meritve parametrov zgorevanja s strani javne službe pa se opravljajo v skladu z nacionalnimi interesi in cilji in so določeni s predpisi. Nadzor nad malimi kurilnimi napravami pa je določen tudi z Evropsko direktivo o energetski učinkovitosti stavb, ki jo mora upoštevati tudi Slovenija.
V vsakem primeru smo trdno prepričani, da je kontrola emisij dimnih plinov potrebna, tako z vidika rednega vzdrževanja malih kurilnih naprav, kot tudi z vidika nadzora nad opravljenimi servisi, saj sami uporabniki ne morejo kontrolirati uspešnost nastavitve parametrov zgorevanja s strani serviserjev. Da naprave ne presegajo mejnih vrednosti pa je tudi v javnem interesu. Sedanje stanje naprav in njihovega vzdrževanja je takšno - kar kažejo tudi opravljene meritve emisij dimnih plinov opravljene s strani dimnikarske službe - da je nadzor nujno potreben, saj v nekaterih območjih, kjer do sedaj ni bilo nadzora, večina kurilnih naprav presega mejne vrednosti emisij dimnih plinov.
Če po vizualni oceni plamena sumimo na nepravilnosti, je to skrajni rok za odpravo pomanjkljivosti tako z vidika varnosti uporabe naprav, kot tudi z vidika racionalne rabe goriv in varstva okolja.
29. Pogosto vprašanje uporabnikov glede potrebnosti meritev emisij dimnih plinov s strani dimnikarske službe, če jih je že opravil serviser kurilne naprave
Serviser z merilnimi instrumenti opravlja meritve zaradi postopka nastavitev parametrov zgorevanja.
Naloga javne dimnikarske službe pa je, da preveri ali kurilna naprava presega mejne vrednosti emisij z dimnimi plini. Gre v bistvu za kontrolo vzdrževanja naprav s strani nevtralne osebe, ki nima ekonomskih interesov pri servisiranju in nastavitvah naprav.
30. Kako naj postopa uporabnik, če so meritve emisij dimnih plinov negativne, ali serviser lahko obračunava meritev emisij dimnih plinov ali lahko uporabnik prestavi napovedan termin s strani dimnikarja, da mu serviser izvede predhodno servis in nastavitve parametrov zgorevanja ipd.
V. Cenik in obračun dimnikarskih storitev |
31. Cenik dimnikarskih storitev in kdo ga določi
Sklep o določitvi cene storitev obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom – cenik dimnikarskih storitev - je objavljen v Uradnem listu RS, št. 71/07 in velja za celotno območje Slovenije, za vse izvajalce ne glede na to ali ima državno koncesijo ali ne.
32. Katere so spremembe po poenotenju cenika za vso Slovenijo
Glede očitkov o povišanju cen dimnikarskih storitev so naši zaključki drugačni, kot jih navajate. S prehodom dimnikarske službe na državni nivo je bil eden izmed ciljev tudi poenotenje cen dimnikarskih storitev. Vlada republike Slovenije je tako sprejela cenik dimnikarskih storitev v letu 2006 in novelo cenika v letu 2007.
Povprečne cene dimnikarskih storitev predvsem za individualne uporabnike, ki imajo predvsem kurilne naprave do 50 kW, so povprečno nižje od povprečnih cen iz lokalnega nivoja. Cene dimnikarskih storitev so bile v preteklosti na lokalnem nivoju za isto storitve zelo različne. S sprejetjem novega cenika dimnikarskih storitev so se v posameznih dimnikarskih področjih cene tudi povečale ali se pocenile samo posamezne storitve.
V veliki večini dimnikarskih območij menijo uporabniki, da so se cene dimnikarskih storitev povečale predvsem zaradi izvajanja vseh storitev v predpisanem obsegu (čiščenje, pregled, meritve). Drži, da se v preteklosti te storitev na določenih območjih sploh ni izvajalo. Tako so kljub nižjim cenam lahko stroški dimnikarskih storitev višji, vendar na račun izvajanja celotnega obsega storitev.
Nekateri ceniki dimnikarskih storitev, ki so se v preteklosti uporabljali na posameznih območjih, niso imeli realne cene, posebno še storitve, ki se v praksi sploh niso izvajale. Poenotenje cen s strani Vlade Republike Slovenije pomeni urejanje razmer na tem področju in ne slabšanje obstoječega stanja. V kolikor bomo tudi v prihodnosti ugotovili neustrezne cene storitev ali neprimerno uporabo cenika dimnikarskih storitev, bomo predlagali korekcijo obstoječega cenika, kot smo to izvedli v juliju 2007.
Cene storitev so jasno določljive posebno še, ko gre za male kurilne naprave do 50 kW toplotne moči. Vsako odstopanje od uporabe veljavnega cenika pomeni kršenje uporabe cenika, za kar je pristojna inšpekcija za trg.
33. Nekateri karakteristični primeri obračuna storitev na posamezni kurilni napravi s toplotno močjo do 50 kW, ki so praviloma vgrajene v individualnih objektih – točka B sklepa o cenah
Glej cenik dimnikarskih storitev točko B. – točke 7. do 11.
34. Pogosto vprašanje uporabnikov je, ali lahko dimnikar izstavi račun za nič dela – pojasnilo obračuna stroškov zavrnjenega izvajanja storitev
Glej »cenik« točka II. (6) odstavek in višino v točki 5.2.
35. Ali dimnikar lahko obračuna stroške prevoza in v katerih primerih?
Glej »cenik«, točka 5. oziroma 5.4 z opombami.
36. Ali dimnikar lahko obračuna globe uporabniku v primeru kršitev predpisov s področja dimnikarske službe ali malih kurilnih naprav (v nobenem primeru NE)?
Pogosto je slišati, da dimnikar zaračunava uporabnikom globe, kar vsekakor ne drži, ker nima takih pooblastil. To lahko izrečejo samo pristojni inšpektorati ali drugi državni organi.
Dimnikar nima nobenih pooblastil, da uporabniku »grozi« z globami s strani pristojnih inšpektoratov. Je pa vsekakor dolžan uporabniku pojasniti, kar je njegova naloga, če uporabnik ne upošteva predpisov s področja dimnikarske službe predvsem, ko gre za primere zavračanja izvedbe dimnikarskih storitev, ali v primeru, ko ne odpravi ugotovljene pomanjkljivosti.
VI. Nadzorni organi za uporabnike in izvajalce dimnikarske službe |
37. Pristojni inšpektorati za nadzor nad izvajanjem dimnikarske službe tako za uporabnike, kot tudi za izvajalce
Glej uredbo o dimnikarski službi 39. člen. In 40.člen., prekrški pa so opredeljeni v 40a. in 40b. členu.
38. Kako postopati v primeru, če uporabnik z izvedbo ali obračunom storitve ni zadovoljen – pritožba uporabnika izvajalcu in nadzornim organom?
Glej uredbo o dimnikarski službi 27. člen.
39. Strokovni nadzor nad izvajalci izvaja MOP
Za strokovni nadzor nad izvajalci – koncesionarji dimnikarske službe je pristojen MOP (uredba o dimnikarski službi 39a. člen).
VII. Kje lahko uporabnik pridobi pojasnila v zvezi z izvajanjem dimnikarske službe, kot so koncesionarji z državno koncesijo, predpisi s področja dimnikarske službe, cene storitev, pristojni inšpektorati ipd. |
40. Informacije so podane na spletni strani MOP
Glej spletno stan MOP.
41. Vrste, obseg in cene storitev je dolžan uporabniku pojasniti izvajalec dimnikarske službe že pred izvedbo storitev, če uporabnik to želi.
42. Informacije lahko uporabniki dobijo tudi na Ministrstvu za okolje in prostor, Sektorju za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, kot je objavljeno na spletni strani MOP
43. Ali je pričakovati spremembe na področju izvajanja storitev dimnikarske službe v bodoče?
Trenutni problem obstoječih izvajalcev je, da morajo posodobiti vsebine in obseg storitev, jih prilagoditi novim potrebam in zahtevam sedanjega stanja ogrevalne tehnike, predvsem z vidika varstva okolja, kar je zahteva tudi evropske direktive o energetske učinkovitosti stavb. To pomeni izvajati nadzor nad malimi kurilnimi napravami s pregledi in meritvami emisij dimnih plinov in pregledi zaradi varstva okolja. Vsebino dimnikarskih storitev je potrebno izboljšati tudi z vidika varstva človekovega zdravja. Tako je potrebno posvetiti več pozornosti prvim pregledom in prvim meritvam emisij dimnih plinov, da bo preprečeno nepravilno vgrajevanje novih kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav in vgrajevanje novih neprimernih kurilnih naprav predvsem z vidika varstva okolja. Z rednimi letnimi pregledi in meritvami emisij dimnih plinov pa je potrebno zagotoviti ustrezno vzdrževanje obstoječih naprav, da bodo obratovale varno in ne bodo presegale predpisanih mejnih vrednosti.
Spremembe se načrtujejo v predpisih in sicer predvsem glede bolj natančne opredelitve vsebine storitev za sodobne kurilne naprave in pri prilagoditvi števila storitev za sodobne kurilne naprave glede na izvedbo, vrsto goriva, stopnjo nevarnosti in ogrožanja okolja.
VIII. Izobrazba izvajalcev storitev dimnikarske službe in merilna oprema ter ostali pogoji |
44. Osnovna izobrazba in šolanje dimnikarjev
Za samostojno izvajanje storitev dimnikarske službe so primerne in z Uredbo o dimnikarski službi določene naslednje izobrazbe: dimnikar, dimnikarski mojster, dimnikarski delovodja, višja ali visoka izobrazba tehnične smeri, in 5 let delovnih izkušenj v tej dejavnosti .
45. Merilna oprema za izvajanje meritev emisij dimnih plinov
Merilnik za izvajanje meritev emisij dimnih plinov, ki je preizkušen kot tipski proizvod v skladu z nemškimi standardi in prepisi ali novejši v skladu z SIST EN standardom. Poleg tega mora biti umerjen vsako leto vsaj enkrat.
46. Oprema za izvajanje ostalih parametrov (prisotnost škodljivih imisij, prisotnosti dimnih plinov prostoru, merilna oprema za ugotavljanje netesnosti dimovodnih naprav, specialna video kamera za dimovodne naprave itd.)
Seznam vprašanj in odgovorov je v postopku dopolnjevanja.
Hvala za razumevanje. |
