Uredba o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic
Vlada RS je izdala Uredbo o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic. Uredba določa pravila in postopke spremljanja obratovanja gospodarskih družb, ki pri svojem obratovanju ravnajo z večjimi količinami nevarnih snovi, in sicer z vidika obvladovanja nevarnosti večjih nesreč. Večje nesreče so tiste, do katerih bi lahko prišlo zaradi nenadzorovanih izpustov nevarnih snovi z določenimi nevarnimi lastnostmi, in ki bi lahko povzročile škodljive posledice večjih razsežnosti za ljudi in okolje.
V uredbi so določena pravila in merila za razvrstitev gospodarskih družb, ki skladiščijo, proizvajajo ali kako drugače ravnajo z nevarnimi snovmi, med obrate večjega tveganja za okolje ali obrate manjšega tveganja za okolje. Razvrstitev med obrate manjšega ali večjega tveganja za okolje pomeni, da v obratu ravnajo z večjo količino nevarnih snovi in da bi ob nenadzorovanih izpustih teh nevarnih snovi lahko prišlo do večje nesreče in da je zaradi tega za obrate treba uvesti okoljski režim spremljanja njihovega obratovanja za preprečevanje takih nesreč in za zmanjšanje njihovih posledic. Ukrepa spremljanja obratov za preprečevanje večjih nesreč in za zmanjšanje njihovih posledic sta določena z zakonom o varstvu okolja, in sicer sta to: pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja in inšpekcijski nadzor.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o Krajinskem parku Strunjan
Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o Krajinskem parku Strunjan (park). Z uveljavitvijo Uredbe o Krajinskem parku Strunjan leta 2004 je bil v parku vzpostavljen poseben pravni status zavarovanega območja z vsemi pravnimi posledicami, ki jih vzpostavlja Zakon o ohranjanju narave (ZON). Z ZON je določeno, da morajo biti vsa zavarovana območja upravljana, da širša zavarovana območja upravlja javni zavod ali pa se za upravljanje lahko podeli koncesija. Upravljanje zavarovanega območja je opredeljeno kot javna služba na področju ohranjanja narave.
Veljavna uredba je določila, da Vlada RS za upravljanje krajinskega parka podeli koncesijo tistemu kandidatu, ki izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, naslovno uredbo in koncesijskim aktom. Vlada je že sprejela koncesijski akt, in sicer Uredbo o podelitvi koncesije za upravljanje KP Strunjan. Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo tudi besedilo razpisa za podelitev koncesije. Vzporedno s tem, pa tudi kasneje, je ministrstvo na lokalnem nivoju vodilo nenehna preverjanja možnosti za uresničitev tovrstne upravljavske koncesije. Ta poizvedovanja in preverjanja pa so pokazala nezadosten interes za njeno izvajanje. V tem obdobju je glede ne dejstvo, da je zakonsko naložena obveznost upravljanja parka nujno potrebna, bilo izvajanje najbolj nujnih varstvenih nalog začasno zaupano Zavodu RS za varstvo narave. Ker je parku nujno treba zagotoviti redno operativno delovanje in programsko upravljanje, se s predlagano uredbo predlaga sprememba v načinu upravljanja parka. Predlagana uredba določa, da bo Vlada za upravljanje parka ustanovila javni zavod, ki bo opravljal javno službo upravljanja zavarovanega območja na področju ohranjanja narave v skladu z ZON.
Spremembe sklepa o ustanovitvi Centra za obnovljive vire energije in varstvo okolja
Vlada Republike Slovenije sprejme Sklep o spremembi in dopolnitvah sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Center za obnovljive vire energije in varstvo okolja v Pivki. Spremembe uredbe so potrebne zaradi vpisa zavoda register skladno z Zakonom o sodnem registru in Zakonu o zavodih. Kot določa Zakon o zavodih ime zavoda vsebuje označbo, ki navaja na dejavnost in sedež zavoda. Glede na to, da ime zavoda, ustanovljenega s sklepom, sedeža ni vsebovalo, se s predlogom tega vladnega gradiva izvede ustrezna dopolnitev.
Naj spomnimo, da je vlada 22. maja letos sprejela Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Center za obnovljive vire energije in varstvo okolja. COVEVO bo javni zavod z namenom spodbujanja gospodinjstev, privatnega in javnega sektorja k bolj racionalni rabi energije in povečani uporabi OVE. Slovenija oziroma pristojno ministrstvo že sedaj izvajata vrsto politik in aktivnosti s temi cilji, vendar pa se želi z ustanovitvijo tega centra postaviti ustanovo, ki bo skrbela za pripravo projektov, informiranje, ozaveščanje in izobraževanje ter povezovanje različnih akterjev na področju trajnostne rabe energije.
Izbira koncesionarja na dimnikarskem območju Šmartno ob Paki
Vlada RS je izdala odločbo o izbiri koncesionarja EKO DIM d.o.o., Družba za opravljanje dimnikarske dejavnosti, Ravne na Koroškem ter sklep o zavrženju prijave prijavitelja Dimnikarstvo Gašper Pečnik s.p., Velenje, v zvezi z izvajanjem obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju Šmartno ob Paki.
Prenos koncesij
Vlada RS je izdala odločbo, s katero daje soglasje za prenos koncesije za rabo vode za proizvodnjo električne energije v mali hidroelektrarni Kofler na vodotoku Bistrica, s koncesionarja Kofler Jožefa, Bistrica ob Dravi, na novega koncesionarja Kofler Guida, Bistrica ob Dravi.
Vlada je izdala tudi odločbo, s katero daje soglasje za prenos dela koncesije za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni na vodotoku Davča, ki se nanaša na Jano Reya Kordež, Železniki, na novo koncesionarko Sandro Pretnar, Železniki.
Dodelitev sredstev za odpravo posledic škode na stvareh zaradi posledic neurja s točo z dne 29. junija 2006 na širšem območju Slovenije
Vlada RS je dodelila sredstva proračunske rezerve za obnovo stanovanjskih stavb v lasti oseb zasebnega prava za 78 vlog v skupni višini 128.598 evrov.
Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi posledic neurja s točo z dne 29. junija 2006 na širšem območju Slovenije je vlada sprejela 17. januarja 2008. Pripravljavec programa takrat še ni razpolagal z vsemi podatki, ki vplivajo na višino sredstev, ki so potrebna za natančno opredelitev finančne konstrukcije za obnovo posamezne stavbe. Zato so s programom bila potrebna sredstva zgolj ocenjena.
Šele v postopku obravnavanja posamezne vloge za dodelitev sredstev za odpravo posledic nesreče, ki jo za obnovo stavbe vloži posamezen upravičenec, so vključeni vsi elementi, ki vplivajo na dejansko višino potrebnih sredstev za obnovo in na izračun pripadajoče višine sredstev državnega proračuna, ki se na podlagi predlaganega sklepa dodelijo posameznemu upravičencu. Dejanski izračun zato v večini primerov nekoliko odstopa od ocenjene višine predvidenih državnih sredstev zagotovljenih s programom, vendar odstopanja niso tolikšna, da bi vplivala na skupno višino zagotovljenih sredstev s programom, ki za obnovo stavb v lasti oseb zasebnega prava znašajo 2,9 milijona evrov.
Tako je bilo za omenjenih 78 vlog (vsi razen enega so z območja občine Litija) s programom zagotovljeno 126.814 evrov sredstev proračunske rezerve, s predlaganim sklepom pa se predlaga dodelitev sredstev proračunske rezerve v višini 128.598 evrov.
Program zmanjševanja tveganja za okolje zaradi večjih nesreč z nevarnimi snovmi
Vlada RS je sprejela Program zmanjševanja tveganja za okolje zaradi večjih nesreč z nevarnimi snovmi. Program je namenjen vzpostavitvi in delovanju okoljskega sistema za obvladovanje nevarnosti večjih nesreč v Sloveniji. Z obvladovanjem nevarnosti večjih nesreč bomo hkrati dosegli tudi zmanjševanje tveganja za okolje.
Kadar govorimo o okoljskem sistemu obvladovanja nevarnosti večjih nesreč se moramo zavedati povezanosti ukrepov tega sistema z ukrepi zagotavljanja skladnosti proizvodov v prometu, zagotavljanja splošne varnosti proizvodov, uporabe najboljših razpoložljivih tehnik, eksplozijske in požarne varnosti ter zagotavljanja pripravljenosti na večje nesreče v smislu ustreznega odziva ob večji nesreči za zmanjšanje škodljivih posledic.
Okoljski sistem obvladovanja nevarnosti večjih nesreč v praksi pomeni izvajanje dejavnosti za preprečevanje večjih nesreč in za zmanjšanje njihovih posledic, ki spadajo na področje »varstva okolja«. Ta sistem sestavljata dva večja sklopa ukrepov, in sicer režim za spremljanje obratovanja obratov, ki bi lahko bili viri nevarnosti večjih nesreč in režim omejitev pri urejanju prostora v okolici obratov večjega in manjšega tveganja za okolje in pri gradnji novih obratov.
Pokazatelj razsežnosti problematike večjih nesreč z nevarnimi snovmi v Sloveniji je število obratov, kjer bi se lahko zgodile večje nesreče z nevarnimi snovmi, ker ravnajo z večjimi količinami določenih nevarnih snovi. Med pripravljanjem tega programa v Sloveniji obratuje 24 obratov večjega tveganja za okolje in 35 obratov manjšega tveganja za okolje.
Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v RS leta 2007
Vlada RS je sprejela Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v RS leta 2007. Lansko leto je na področjih varstva pred ionizirajočimi sevanji in jedrske varnosti v RS minilo brez večjih posebnosti. Ni bilo dogodkov, ki bi sevalno ogrozili prebivalstvo. Spremljanje radiološke obremenjenosti okolja v Sloveniji ni pokazalo odmikov od običajnih vrednosti. Prav tako ni bilo večjih težav pri izvajalcih sevalnih dejavnosti in imetnikih virov ionizirajočega sevanja.
Nuklearna elektrarna Krško je oktobra zaradi rednega remonta končala najdaljše obdobje obratovanja brez prekinitev. Na električno omrežje je bila priključena neprekinjeno 510 dni. Lani je proizvedla skupaj 5,7 TWh elektrike.
Postopek umeščanja v prostor odlagališča za nizke in srednje radioaktivne odpadke se še ni končal. Konec leta se je za lokacijo Vrbina v občini Krško začela javna razprava, ki naj bi leta 2008 privedla do tega, da bi jo lokalna skupnost potrdila in bi se s tem lahko končal postopek priprave državnega prostorskega načrta ter začetek gradnje. Vzporedno se nadaljuje postopek na podobni lokaciji v sosednji občini Brežice, kjer pa procesi zaostajajo za več mesecev.
Konec leta je bila sprejeta Uredba o preverjanju radioaktivnosti pošiljk odpadnih kovin, s katero je bistveno zmanjšana verjetnost nehotene kontaminacije prebivalstva zaradi izgubljenih virov ionizirajočega sevanja.
Slovenija je septembra uspešno končala predsedovanje Svetu guvernerjev Mednarodne agencije za atomsko energijo. Oktobra pa je bil dr. Andrej Stritar, direktor Uprave RS za jedrsko varnost, imenovan za predsedujočega Skupine visokih predstavnikov za jedrsko varnost in radioaktivne odpadke, ki jo je ustanovila Evropska komisija in katere naloga je, da pripravi podlage za boljšo ureditev teh področij v Evropski skupnosti.
Poročilo o realizaciji programov ukrepov za odpravo posledic plazov velikega obsega za leto 2007 in programi za leto 2008
Vlada RS je sprejela poročilo o realizaciji Programov ukrepov za odpravo posledic plazov velikega obsega za leto 2007 s predlogom sprememb programov ukrepov za leto 2008. Obseg zagotovljenih sredstev za letošnje leto znaša v skupni višini 4,2 milijona evrov, in sicer:
za odpravo posledic plazu Stovže v Občini Bovec 997.706 evrov,
za odpravo posledic Macesnikovega plazu v Občini Solčava 434.685 evrov,
za odpravo posledic plazu Slano Blato v Občini Ajdovščina 583.530 evrov,
za odpravo posledic plazu Strug v Občini Kobarid 737.620 evrov,
za odpravo posledic plazu Podmark v Občini Šempeter - Vrtojba 570.353 evrov,
za odpravo posledic plazu Gradišče v Občini Nova Gorica 805.646 evrov,
za odpravo posledic plazu Šmihel v Občini Nova Gorica 105.102 evrov.
Nacionalna koordinatorka ekošol Slovenije
Vlada RS je imenovala Nado Pavšer za nacionalno koordinatorko ekošol Slovenije in za strokovno članico nacionalne projektne skupine Ekošola kot način življenja za izvajanje vzgojno izobraževalnih programov.
Program ekošol je projekt mednarodne fundacije za okoljsko izobraževanje Foundation for Environmental Education (FEE) in je nastal na pobudo EU leta 1994. Metodološko je program ekošole sestavljen iz sedmih korakov, usklajen z EMAS standardi in s standardi ISO 14001, prilagojenimi za vzgojno-izobraževalni program. Ekošola pomeni uresničitev ciljev vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj skladno z nacionalnimi smernicami, ki jih je pripravilo Ministrstvo za šolstvo in šport. S programom ekošol se cilji uresničujejo v praksi in je sestavni del vzgojnega načrta vzgojno izobraževalnega zavoda. V Sloveniji imamo že 389 ekošol. Ta številka zajema osnovne in srednje šole, vrtce in domove CŠOD, ki vzgajajo mlade, da jim bo skrb za okolje in naravo morda nekoč postala del življenja.
Gospa Nada Pavšer že od 1996 leta vodi strokovno skupino projekta Ekošola kot način življenja, ki jo je oblikovalo Društvo za okoljsko vzgojo Evrope v Sloveniji. V okviru tega je izvedla vrsto okoljevarstvenih projektov in aktivnosti po šolah in vrtcih, na osnovi katerih so šole in vrtci vsako leto prejeli zelene zastave kot mednarodno priznanje za okoljevarstveno delovanje. Zaradi njenih referenc, do sedaj opravljenega dela in predvidenih aktivnosti je strokovno primerna oseba, da predstavlja in aktivno zastopa interese Slovenije kot nacionalna koordinatorka ekošol v mednarodni fundaciji Fundation for Environmental Education of Europe za projekt Eco-schools.
Gospa Nada Pavšer vodi tudi nacionalno projektno skupino Ekošola kot način življenja za izvajanje vzgojno izobraževalnih programov skladno z nacionalnimi in mednarodnimi kriteriji za pridobitev zelene zastave, mednarodnega priznanja za okoljevarstveno delovanje. Z njeno strokovnostjo in aktivnim delom bo pripomogla k uresničevanju ciljev vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj predvsem na okoljevarstvenem področju.
Vlada odgovorila na drugopis odgovora tožnika v zvezi z izrabljenimi motornimi vozili
Vlada RS je določila besedilo odgovora na drugopis odgovora tožnika DINOS d.d., Ljubljana zoper odločbo vlade s katero je izbrala za izvajanje gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili na tretjem koncesijskem območju koncesionarja Avtotransporti Kastelec, Kastelec Lado s.p., Grosuplje ter ga pošlje Upravnemu sodišču RS.
