Skoči na vsebino

NOVICA

Nov globalen podnebni sporazum je sprejet

Ljubljana, 13. 12. 2015 - Pariz ni konec poti, Pariz je začetek nove, dolge in zahtevne poti, ki bo okrepila globalne aktivnosti v spopadu s podnebnimi spremembami v kontekstu trajnostnega razvoja. Vrata pariške konference so se zaprla, odprla so se nova, velika vrata na poti v brezogljično družbo in trajnosten razvoj. Po skoraj četrstoletnih prizadevanjih od sprejetja Okvirne konvencije združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) so pogodbenice v Parizu zbrale dovolj politične volje za sprejetje zgodovinskega sporazuma. To je zmaga vseh narodov, to je zmaga za planet. Sklepni dokument – Pariški sporazum je bil sprejet 12.12., pozno popoldan in obsega dva dela: sklep konference na 19-ih straneh in dodatek - sporazum na 11-ih straneh.

S sprejetjem sklepnega dokumenta je konferenca uresničila pričakovanja 150 voditeljev držav iz celega sveta, ki so na začetku podnebnega vrha svarili pred negativnimi posledicami podnebnih sprememb in pozvali k pripravi odločnega načrta. Intenzivne priprave in pogajanja so potekala predvsem v zadnjem letu. Na pomembnih srečanjih držav sveta v okviru G7, G20, G77, pa tudi na vseh bilateralnih srečanjih velikih gospodarstev je bila vsebina podnebnih aktivnosti vedno na dnevnem redu, da bi dobila v zaključnih dokumentih teh srečanj nadvse pomembno mesto odločnega klica za pripravo in sprejetje novega podnebnega sporazuma. Pozivi strokovne javnosti za nov sporazum so znani že dolga leta, klic civilne družbe pa odločno ukrepanje vse bolj jasno narekuje. Na strokovni ravni so celo leto 2015 potekala intenzivna pogajanja za pripravo osnutka podnebnega sporazuma v okviru podnebne konvencije na t.i. delovni skupini ADP.

Sprejet Pariški sporazum je uravnotežen med prizadevanji in pričakovanji EU in držav članic. Stališča EU in DČ, ki smo jih skupaj pripravili in uskladili še pred Parizom, so zadovoljivo vgrajena v arhitekturo in vsebino novega dokumenta. Nobena »rdeča linija« ni bila prekoračena, nasprotno, dosegli smo celo več kot so bila naša pričakovanja še pred nekaj dnevi. Menimo, da smo EU in države članice kot najbolj ambiciozna skupina pogodbenic odločno prispevali v povečanju ambicije dokončnega dokumenta kot celote, in da smo bili pošten in proaktiven pogajalski partner, ki je učinkovito sodeloval z vsemi skupinami pogodbenic v pogajanjih.

Nov globalen podnebni sporazum predstavlja ambiciozen podnebni načrt. Je univerzalen, dolgoročen, pravno zavezujoč dokument, uravnotežen in pošten dokument, saj vključuje vse pogodbenice sveta, vsebuje dogoročen cilj za ohranitev porasta globalne temperature močno pod 2 stopinji C z ustrezno referenco dodatnih naporov za cilj 1,5 stopinje C, določa 5-letne dinamične cikle za pripravo in nadgrajevanje ciljev in zavez pogodbenic, zahteva 5-letne globalne preglede izpolnjevanja zavez, vsebuje kredibilno določilo pomoči državam v razvoju za uresničevanje aktivnosti dolgoročne podnebne politike, tako z mobilizacijo podnebnih financ (kratkoročno s 100 milijardami USD do leta 2020 letno in potem propocionalno več na osnovi nove analize do leta 2025) kot tudi z ustreznim prenosom tehnologij in administrativnega znanja v države v razvoju, da navedemo le nekaj temeljnih elementov.

Pariški sporazum ne posega samo na področje podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja, temveč v svojem kompleksnem sporočilu in zavezi povzema tudi temeljna razvojna in ustavna načela vključno s človekovimi pravicami.  

Sporazum pa žal na drugi strani še vedno ohranja elemente zastarelega in časovno preživelega razlikovanja na razvite države in države v razvoju, kjer pa je kljub temu bil narejen vsaj manjši napredek, ki zavezuje h globalnemu ukrepanju proti podnebnim spremembam. To je nadvse pomemben element, saj to razlikovanje pomeni bolj ali manj zahtevne zaveze glede ciljev zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in mobilizacije podnebnih financ. Zaradi zelo odločnih stališč nekaterih pogodbenic iz skupine G77 in Kitajske, da je treba ohraniti razlikovanje, kot je bilo zapisano v osnovno podnebno konvencijo iz leta 1992, večjega premika na tem področju ni bilo možno pričakovati. S posodobitvijo elementa razlikovanja se bomo torej srečevali tudi v prihodnje, in v tem okviru si bodo EU in DČ, skupaj z enako milsečimi pogodbenicami prizadevale, da vsaj v naslednjih letih uresničimo namero, da element razlikovanja posodobimo z v skladu z novim časom in z razvojno komponento.

In kaj nov podnebni sporazum pomeni za Slovenijo? Sporazum usmerja svet v smeri trajnostnega razvoja, potrebnega za ozdravitev našega planeta. Kot tak pomeni spodbudo za zagon investicijskih in razvojnih odločitev na sodobnih temeljih. Podnebne spremembe so globalne in žal ne prizanašajo nobeni državi ali regiji, kakor jih tudi nobena država ne more razrešiti sama zase ali za svoje sosede. Širše in globalne rešitve so možne samo v skupnem nastopu in globalnih prizadevanjih. Tudi za Slovenijo bo nov sporazum spodbudil nove, zelene investicije, nova delovna mesta, bolj zdravo in prijazno okolje, učinkovito rabe obnovljive energije in drugih naravnih virov.

Organizator pariške podnebne koncerecne (COP21) je bila Francija, ki je konferenco odlično pripravila. Konferenci je predsedoval zunanji minister Francije, g. Laurent Fabius, ki je še posebej zaslužen za uspeh konference. Zasluga gre tudi odličnemu delu sekretariata podnebne konvencije, prav tako pa tudi vsem delegacijam 196 pogodbenic podnebne konvencije.